Douglas

ki arhaično napisal. Ti naši klasiki so bolj arhaični. To ne moreš. Mimo tega, da so zaprti v treh sobah, je čisto najstničko življenje, razmišljanje in skrbi. Malo je tudi skrbi včasih, ko umest malo poroča.

Oni so poslušali v bradju na potih, kaj se dogaja, pa zvedeli od soseda, kaj mi kruh prinaša. Čisto kot se jaz spomnim knjige, je tako. Čisto rejano upisujem, ampak nič arhajično. Si predstavljaš, da bi bilo lahko tudi na kakšen drugi plac.

Zelo težko je se predstaviti v tiste okoliščine, takrat pa tam. Seveda. Tudi kjer ga kol. S kjer ga kol gledišča je težko, ker si bil itak rojen v nekam, v neko vero. Takrat so te še stori nekaj pomenili. Hkrati te pa družbeno-politično toliko nekam pele, pa nekaj se dogaja.

Mislim, lej, pomota v tvojo škodo, lej, javi, ga sam si zafukal, ne v resnici. Ampak tukaj pa, ne. Se eni tudi sami zafukejo, samo to potegnejo pa še kot drugih. Ja, lej, mislim. In to z suvereno. Ja. Kaj da je to ful dober in ful uredno. Ampak, ja, no, se, mogoče pa je, kaj pa je, se. Ne, zakoga.

Vsi se to tudi nam nuca, če grejo poslušalce in poslušalke na hvala za serijo. Tako da bomo zelo, zelo veseli tega dejane, če boste to storili. Če ne, pa lahko imamo povete. To je tudi vredno. Tako. Dobr glas je že v devetu. Tako, ja. Sicer ne vem, kaj ta rekla, ampak kajde. Neki bo. Poslušte, te so fajn. Ja, to, poslušte, te so fajn.

Karakara, karakara, karakara, karakara, karakara, karakara, karakara, karakara, karakara, karakara, karakara,

Hvala, ker so spodprl sicer, ampak jebi ga. Si pa nula. Mogoče pa Maren to rad sliša, veš. Mogoče pa Maren zdaj plačo količno bo. Grdo mi govori. Grdo mi govori. A imamo otiri v večerni veli potrež? Mislim, da se tako imenuje eden od njih. Da spomnim se. Unke to plače, k pravu na random mu pošljamo.

Mail ali pa nekaj, lahko ga tudi pokličemo. Fak, nima, Marvina imamo, pa Arturja, pa Forda, pa Marvina. Me je treba, bomo dal še velipotroga. Velipota še ekstra. Za velike denarje. Tako. Za 21 evrov. Ja, kaj tist bomo klicali pa? Ja. Tist, pa čakuj klicu, dveh pa noč. Valjda, telefon pa te užalim, pa še posnamem, da mu ujetam. Tako, ja.

Ne, to je, če hočeš. To se lahko zbiramo. Žaličve so doplačilo. Če hočeš, da se pa še vžalimo, daj pa še pet evrov. Žalimo te, samo vjetro te vžalimo pa za doplačilo. Žalimo, če pa hočeš skenslati, pa boš pa povačati.

Ne hit, si hit. Zdaj smo pa mi čisto zašli. Ne, ne, ne. Že slišam reklamo. Ja, hit je bil. Ne, ej, samo še delal. Lako bi pa delal, veš, z nepodpornike, da nimelimo reklame, samo ker nimamo, ali smo to že imeli? Kaj?

Da delamo fejk reklame. Recimo, pršče sem imel idejo, ker tokrat umenjamo zid. Mi že delamo fejk reklame. Ne, bolj fejk. Recimo, potrebujte nov zid za revolucijo. A veš, zakaj pride revolucija, da imaš zid, da lahko koga postaviš pred zid in ga ustreš. Tako, ne? Aha, okej.

A veš, pokriči nič osebnič zid, ne. Ja, in potem pa ti te reklame ne daš, če plačajo. Ja. Aha. Ja, samo morajo biti res grozne. Ta se mi zdi, da je kar. Mislim, malo bi je treba, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram, moram,

Tako se vidi pa super. V tistem daljem trenutku zgleda, da je bilo res dobro. Dožal sem se, dožal sem se. Zvev noca delam. To do. To do, to do. Šprblank. Tako, ne. Tako grozno reklamo imamo, pa bodo ljudje pločali.

Mislim, da rabo bagalo za kaj drugega, da te slabe ideje venda avtomatiko. Mogoče res je, mogoče tukaj. Podpori, ki tega ne slišo, bajdo, je samo tako, da veste. Ne. Ok, bagalo v meni je ful slabško, kot si predstavljal. Mogoče ne je tudi v to smer. Ne, a veš, ker nisem dal na ČPT...

Je rekel mužgan odzadi. Je rekel, je rekel. Je prav mezi, da je fuj dober. Ja, samo malo bi bilo treba spipati. To smo se že naučili, da ne smeš verjeti vsega, kar misliš. Da je res ni dober. Jaz imam problem, ker jaz res nimam tega kritičnega, ker meni se zdi dober. Mislim, ker vem, da lahko bi bilo dober, ampak pač ne spenem tega tako dober, da bi se, a veš, poglobil, pa pa pač samo nekaj napol rečem. Ja, se pravi, da ne vtava Hemingovja, ne?

Ja, ne, to... Ideja. Pusmo. Ne, ker, hvala Bogu, nimam poštule. No, vsej. Tako da, ej, kje smo bili mi sploh? A, ja, Slavko ta. Ja, Slavko. Zdaj pa, vidiš, zdaj pa počav želo. Sej smo že na 12 minuti skor. Tako da, Slavko, ob zadnjem znaku bo ura 12 minut.

Edo, predlanj skoraj. Ne, takrat, ko sem bil mulc, so bili indijanci, so bili bad guy ponovno. Ne. Čeprav nisem bil nikoli bad guy, ampak so vse tako. Med 14 in 14 mi je bilo vse en za indijance. Od kje so, kaj so, razen če je bil že bil nekaj zelo perjancov. To je bilo to, kar je bilo od indijance od mene. Razen če so mogli kaj pri zgodovini vedeti. Pa niso imeli tega pri zgodovini. Ne je bilo tega.

Pa še kaj, čem drugim zraven. Zdaj jaz, kašen jeger majster si natočitev, pa upajte, da izpominčit sem tudi ena v tistih šterem pezletih ročc notar. Če pravi, če delate o tom šestih zjutri na avtocesti, pa no, se gužo je glih tako, da drugega nimaš za početek. Odvisim, s kje se peleš. Če pravi, ne sem šestih, še ni. Kurac. Sedmih, pol sedmih.

Pa ni zbil, ne, vse ni bilo tako vroče, mislim, je bilo vroče, samo ni bilo tako vroče, ka zdaj, a veš, sej dal, če še do povdne je bilo še kar vredno. Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne.

A veš, pa si pršel brez Gimuki, takoj, pa pa v ubah. Okno so se odprlo, bolj počasi se je pelo, to je bilo to. Peček se je pil že sprot, na žalost. Oključe z voznikom. Takrat se je zdel ful dober, ampak mislim, da v občin ni glih priporočena navada, kako bi rekel. Ampak ja, oključe z voznikom, Gimuki, gremo. Mogoče kaj še enega manj, no.