Zi

oglašujemo, da smo, ampak je pač o teh temah. Ja, mene je to zbrek vrstil, me je makar malo preseneteljno. Mislim, v bistvu se je velikrat pojavlja tudi v Štoperskem gornjem koncu. Res je. Ja, ja, ja, se vem, se vem, ampak še vse ene me je malo preseneteljno. Predvsem prva knjiga, mislim, da je bila prve dve. Ja, ja. Pa v bistvu ta zadnja, no.

In jaz srečen sem rekel, jaz ti lahko dam pelje v kalkulator, ker za nas ne pride več poželj, za nas bo mogel novega izumeti. Ne, saj sam faktor moram zamenjati. Ne, ne, za njih je v redu faktor. A ja, za njih je še dobro faktor. Ja, ja, ja. Te strneš originalno. Tako, ja. Ja, ker je bil šestka. O, se spomnim, ja.

Tudi Mark mislim, da ni bil. Pa tudi kontra, mislim, tudi Latvijska sta bila malo tako. Dobro, one dva sta bila počamno duvana. Še le baj za red. One dva sta bila prepričana v svoj prv. V svojo superiornost. Sej dva brez stabila malo prv, ampak kaj.

Ja, kar kol. Mislim, ker mu ta ustvarjalska svoboda mu daje pač možnost, da sta lahko kar kol. In ker sta bila preveč stereotipna za Nemca, se res v zgodbi ne bere dobro, da sta Nemca. Samo stereotipi nek nastanajo. Sej vem, stereotipi so slabi, ampak iz nek pridejo te stereotipi. Ja, seveda. Mislim, ne, pridejo v bistvu iz naše...

Po mojem je bil počeščen. Najboljša. Vreden. Pa še mogoče je malo zgodba napihnjena. Najboljša je, da imajo umetniška svoboda. Se ve, da te stvari rade tako zaidejo. Se že tiče, če bi jo nekomu to zgodbo razlagal. Če bi bilo trikrat, bi bilo že po malo zvečano.

Ja, nač, najlepša hvala, ker ste nas poslušali čisto do konca epizode, kateri smo zvedeli, kje puščajo blato, kakšne gorile, ne? Tako, ne? Dajmo korisne informacije. Ja, v bistvu... V bistvu ta podatek vam verjetno ne bo uživala eno pršo prav razen na kažnem kvizu. Lihodo sem reč, mogoče bo pa kažen bar kviz, ko te mogli vedeti, kje si južne ali pa severne gorile podelajo. To je tako vprašanje za 12 milijonov let. Ja, ja, ja.

Zdaj pa ne oglašam. V pol času tudi. Šparati treba. Iz kje baterije pride? Z Amerike? Ne vem. Mislim, da ne, ampak nikoli ne vem. Tele ne, z Kitajske. Tako kot vse.

Ja, o, to pa to je. A je bolj? Ja, ful. Enorma. Anxioznost je šla iz 150%. Ti si rekel, da te ne mod, naj jo pa mod. Zdaj me je to bod. Ja, zdaj. To je samo to, lahko si zdaj. Ne se redu, vidimo. Demokratija je dva protena. Ja, tako da. Tako je. Tako pride, ne. Ja, a to smo že povedali, da vojna pa to je, mislim, bo. Mislim, zdaj bi povedali, da nismo res. A letos? Ja, letos bo.

Ja, ja. Kuba, Kolumbija, Grenlandija, vse te karibske države. Vrš brisačo nota, veš, v ring pizda.

Ja, saj te norci so ponovat kar prijatelji. Se najdejo, se najdejo, v drugo druzga, se povohajo. Zanimivo je, ne? Se povohajo. Ja, v bistvu je res prav zanimivo, veš. Da, mislim, ne, mislim, po ena strana pa... Ja, slovenci imamo lep pregovor, da te tiči svoje vrste v kupletenje. Ja, sej. Ja, tako da, ja.

Kar je res, je res. Gliha skup štriha. Več imamo tega. Očitno je to že dolgo kremo. Samo še nismo povedali na menu. Ali pa smo. Čeprav pri teh pregovorjih slovenskih včasih so malo dvoumni. Ampak le pa mislim, da

Kaj on ne hvali dneva pred večerom, pa po jutru se dan pozna. Ja pa pizda, kaj zdaj? Kaj zdaj, zjutraj vemo ali zvečer vemo? Dobar pregovor lahko uporaboš kjerkoli. Enga bomo za zjutraj, enga pa ne. To zato, da če se ti en protužuje zjutraj, imaš tega. Če ti pa en zvečer pojamra, pa ne.

Ali pa, če ima zutri slab dan, ne, pa lahko te večeren ga butneš, ne. Sam sebe, a veš. A pa vse je ono pomen, ne hvali dneva pred večerom, ne. Pred nočjo. No, ali pa pred nočjo, se vse en, ne. Ja. Ampak, ne, če se ti že zutri slabo začne, ne. Ja, ta v bistvu lahko ga obrneš, ne. Ja, pa ne hvali ga, ne, nimaš kaj hvaliti, ne, če se zutri že slabo začne. Tako da se takrat moraš uporabiti tega, da pojutro se dan pozna.

Kjer je pač Želdan Pol v kurcu? To je pa potem tudi problem. Kaj pa potem napisati v svoj dnevnik?

Kaj se dones bil hvaležen? Ne zato, da si naj spet zagledal. Vesel sem, ker sem spet videl. Jaz sem bil vesel, ker je prinesel vrečke. To je tudi, kar sem videl dones. Dones me je otrok razveselil s poljubčkom. Žena mi je skupala kosilo. V Gneči sem čakal samo 26 minut.

Ker pač možgan je narejen tako, da več ali manj na negativne stvari razmišlja, zaradi tega, ker pač... Dobro. Dobro je vedeti. Ja. Tako da. Ne vem sicer, kaj je huber, imam prav na to temo, ampak... Ne, zihar je v redu. Ja. Že dokaj nisem bil slušal, ampak to je...

Tudi oni kar cverejo. Meni da, da imajo veliko zelenave, tako da... Ne, to je itek, če imajo kar malo. Za razliko od nas, ki smo malo... Mesek, mesek, mesek, mesek, kromper. Mesek, pa malo cvrt, pa kromper. Ja, valjda, veš, za baše pizde. Tako da, bodte hvaležni. Za dobro kakanje. Sigurno. Absolutno, tudi to. No, ampak ja...

Ne veš, ne vem, on vic je bil kako, kaj so se pač, kaj se je telo pogovarjal, ne, da pač, bilo je šef, ne, kdo res največ delal, prav, pa srce, pa možganje, pa ne vem, pa kaj pa on, ne, ne, in potem pač itakrat ni noben upoštevov, ne, in pač je ono rekel, okej, v tebi vidim, jaz te nekala sret, ne.

In potem, po daljšem obdobju, so pač, je že vse noter bilo alarmi in vse skupaj. So rekeli, ok. In v ta kret je lahko vsak krat biti šef. Bravo, bravo. Lepo, lepo. Ja, no, tako. Sam tudi tazga šefa mora biti koležen kdaj.

V bistvu, res. Če je v redu, ne? Če je v redu, ni. Poznaš cen spet dobre stvari. To je res. Znaš dobre šefe. Kaj prej ga recimo nisi znal. Zmeram je...