Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti Zdi se, da smo dandanes malodane obsedeni s pričakovanjem neizbežne planetarne katastrofe. V zadnjih nekaj desetletjih se je namreč pojavila cela kopica filmov, televizijskih serij in knjig, ki si postavljajo vprašanja, kot sta: kaj pravzaprav privede do konca sveta in kaj se zgodi z vsemi tistimi – slej ko prej maloštevilnimi –, ki temu koncu uidejo, ki torej preživijo zlom družbenega reda in propad civiliziranega življenja? V niz tovrstnih umetniških del smemo brez posebnega obotavljanja prišteti tudi roman Margaret Atwood, Leto potopa. A če je umetniških del, ki tematizirajo skorajšnjo distopično prihodnost, ogromno, tedaj ni nujno nemudoma jasno, zakaj bi si veljalo vzeti čas prav za 13 let star roman klasikinje sodobne anglofone književnosti? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, ko pred mikrofonom gostimo navdušenega bralca Margaret Atwood, podatkovnega znanstvenika Blaža Mramorja.
No persons identified in this episode.
No transcription available yet
Help us prioritize this episode for transcription by upvoting it.
Popular episodes get transcribed faster