Zi

A če gremo na Huanu? Ne, ne, tudi na evro ali pa karko. Da vsi hočejo tist, kar je Amerika dožna, da hočejo nazaj. To pa snoh, da reče. Zdaj pa vratni pare. Vratni pare. Vratni pare. Pa če sam Evropa reče. Kitajci se itak imajo. To pomeni tisto. Oni so zdaj. Da moraš biti ti banki toliko dožen, da je njih strah, da ti ne plačaš kredita.

To je tega, kaj sem nikoli nisem dosegel. Pri nas ne moraš, kot državljan, ne moraš. Ti moraš en zrihtat, fajn, dober kredit. Pa tega pa odpišejo. To je najboljš. Ja, samo moraš koga poznati. Če poznate, hvala za serijo. Tako. Samo da kašte. Mi bili tudi milijarderi, pa da bi potem... Samo mi mu dali nazaj. Takoj dam 10%. Takoj. Na let.

Zase tem navičuje, da je en rihtov takih kreditev. Sam je zdaj zaprt. Snežiš pa še zmer, ne? Snežko. Tam pa moraš imeti, da ti ga uvoštima. To je drugače. To je ta buljš. Tam si pa bombe džombe. To je big dog. Sam še zmer najbrž nisem bil leder.

Mislim, ne. To so te naše salendre. Miljon, to nisploh ne premakne se za miljon. To je on, ki je prišel v Švico, pa je potihenčo šalter in je rekel, jaz sem prišel miljon položitev. Pa on pravi, dajte bolj na glas povejati. Miljon, sem prišel položitev.

Kar na glas povejte se, v Šviciji revščina ni sramota. Ti naši so bolj za te švicarske, bolj kažni, kaj manj pa to laufa.

Zakaj tih kajmanskih otokov nobeni noče prevzeti pa zbombardirati? Kaj pa če mi rekli? Slovenija, jaz se spomnim, to je naše. Juriški surferi. Naša nacionalna varnost ali nekaj.

Če mene vprašaš, se je v bistvu cipr od izole, v bistvu od lomu pred tisoč let. Ampak pa še zraven, pa še zraven. D in K imamo v isti.

Pa tudi potopimo lahko še banko, ko tudi to znamo. Tudi znamo banko. Pa pa pol dokapitalizira, si bo sposodil od svetovne banke. Ne, v deldi si mi sposodil. Aja, boljši boš pravil. Nisi v deldi, ja. V boljši, ja. Oni nič nekukaj okolo. Mal za šanki, pol pizdijo, a veš, ker si jim pobral one maljarde, pa glej se. Kdo pa to sliši. Kdo to šteje, kdo to sliši. Pa je pa unteglavni pameten. Kjer? Ja, ta, ki je bil zdaj nekaj pameten. A Brodnja? Ja, ja, ja. Kjera?

Ne, prej vi vrnite vse, kar ste si od folka sposudili, pa boš pa tir v putov, pa neumnosti k vas. Direktor NLB je bil pameten, kako... Da je minimal, da je čisto previsov. A ja, fak, vizamo materne, mrš. Lahko ponovim, ker mislim, da se vse kar dobro zražuje. Zdaj pa, ko sem se glih vozil, gledam te le od levice plakate.

Mislim, so jo pa, so pa ta desnim dali eno tako, so jim jo položili, pizda, a veš, zdaj bom, ne vem nekje, ali zdaj bom dobila svoj flet, ali upam, da bom zdaj končno dobila svoj flet. Katja, 28 let študentka, ne?

Kaj veš, da jo to te desnejo, da ta spoden del par 28-ih bojo pograbili, pa raztrgali. Zigar da njim ne da meštrka, da je SDS-ov prakrat pizda. SDS-ov je pa nižje plače, višji davki, to je golobova vlada, pa od spodnega ime Janez. Pizda bo vaterna.

Ja, zdaj se je tole že kar začel, pizda, je tole, je, stvari so krenule. Stali sem jaz način opazem, pizda, ker v teh začetnih novicah je sam na na na na. Sej nisi toliko cestno gledeš. Sej hodeš, peš, pizda. A to ignoriram. Ja, sej. Dan danes, kaj sem se. Kaj sem se pelal do Mariboru pa nazaj. Pelal po Češim na Slovenijo. Rupar, Rupar zgleda na plakatu, kaj je iz zaprtega vdelka všel, pizda.

Tari moj, kako požegnaš vnos, kako požegnaš vnos, neko, da ti dajo to na plakat. Tega tudi če jaz nisem videl. Skoraj 300 kilometrov sem videl. Nič nisi zamudil, nič nisi zamudil. Ne, zdaj me zanima, zdaj me zanima, bo v zapiskih. Ne, ne bo, mene to ne zanima. Jaz sem prevozil 300 kilometrov, pa nekaj od teh plakatov nisem videl. Po isti poti smo se vožili. Jaz sem vse videl. Treba je biti spreman. Pozoren, pozoren. Tako, tako, tako. Ta nepozornost.

Jaz mi za vikend grem v nasmer. Stvari ne eskalerajo, ampak grejo, ne spočas kuhajo. Žave pa to se traži čečeri. Ti tudi upazaš nekaj. Samo jaz mislim, da je to bolj. Ne, pa bo skušala žaba, ja.

Rupar že tako ni rekel, da bi rekel, da je Brad pita. Tudi tako, ker se ga spomnimo. Mi smo že ta letnik, da mogo zdaj malo že... A je on naš letnik? Ah ne, kak je on? Ne, mislim tako. On bo za upokojence poskrbel. Čez deset let boš tam, pizda. V njegovo varstvo, v njegove nedri boš padel. On ti bo zrihtal ono to hudo.

Koliko je pa strpa, Rupar? 60. Ja, no. Ja, ne? Morsi že več, po mojem. Kurac. Ja? Ja, valjda. No, res je. Eno, če 60 pregubi, potem ima do 70-ga mera. 65 let je statistika. No, je veliko. No, lahko pa že redno. Ja, samo mu pa ni bilo.

Pa potem blovna napna. Poslovno je pa je rekel, pizda, vse to je pa dobro. Dvakrat so raževalci pržel, kaj na robon knop stizno, bojo pa enkrat molerati, slikati.

Če bom v hledilnik, da bi potegnil. Sej že tle. Samo treba ga eno filet pa preklopati. Ne vem, kaj čakamo. Ne vem, kaj čakamo. Bolj što, puperke brez pera.

Povezem to. Ali lahko najprej pozdravim naše raziskovalke in raziskovalce. Voljivke in voljivce.

Ko malo. Vernike in ateiste. Tako je. To je podcast, kako smo že ugotovali, o birokraciji, bogu in alkoholu. V bistvu, Peli je preanaliziral naše najpogostojše teme, tako da zdaj težko rečemo, da je v tem, o čemer mi ponavad,