Aljo

Hvala.

Ja, nis malo prehvala to? Ne, ne, čisto točen. Ja, vidiš, Aljo je šele zdaj le dal. Aljo ima zdaj... Zdaj je s prstom ukazanje v risplu muzike za pleh. Ja, to je, to je bilo ta drugi džvak, ampak prej je pa, je kot, kaj te vidi v zberhidi, potem pa, veš, tisto. Kaj te bo omer počel ljubiti, veš. Stari, moj alok, daj samo sekunde, ker mene bo umel obživce spraviti. Počasi, počasi, neha, neha, potem po minuti.

Kako, kako to leti. A veš, takrat je bilo... Alo, alo, dozvolj. Pa se še. Ne, ne. Zdaj glih tole. Zdaj le se že žičem. Če greš, razmeram. Deset minut bo tako. To bo cele javo. Fak. Zdaj se, zdaj majčko popustilo. Ampak glih tam okolj 60 evrov me jebe. Nekaj, kaj. Aloh.

Aja, potem ne gremo na morje. Ne gremo, samo ne na zahodno hemisfero. Briši, karibe letos niso za uplačati. Kaj, bojo spet jadrske poskuse tendele? Ja, ne, ne. Da reš dvakrat. Mislim, ba je, da se bo Kuba kar same predala, če se pa ne upa, kaj pa veš.

Ne govor brne glas, stari. Prišlo ven, prišlo ven. Ko bo že, ko bo že, vič. Where is vič? I heard something. Ti, tim, sik, sem ju spustil na bajt.

Mislim, hvaležnosti pa to. Hvaležnosti? Dnevnih hvaležnosti. A to obstaja? A ne delaš tega? Slabo, stari. Kako pa živiš, pizda. Nimaš še kaj? Ful, imam, imam. Na hvala.srb.si prodajemo zdaj dnevnih hvaležnosti. Kaj pa je za neuke in nevedne? Kaj je za Boga dnevnih hvaležnosti? To je isto kot dnevnik, samo da si pišeš hvaležnost noter.

In zakaj je to dober? Zato, da je v bistvu pozitivne stvari, nekaj drugače, več ali manj negativno vidimo. Vidimo negativne stvari, kle pa pol, gre pa pol. V bistvu moraš sam pomisliti pri sebi, kaj se ti doberga zgodi. Ja, kaj ponovno vidimo sam negativno. In kaj je bilo kaj doberga danes? In drugače. Ne, ne, ne, in drugače. In kaj je bilo kaj doberga danes? Ne.

Zanč sem se snil z enim bivšim sodelovcem iz Romunije in mi je prav, pa dobro, a se imate vi kar fino? Mislim, meso je glih pravmejhno. To je proti tebi vprašal? Ja, glih pravmejhno, mislim, jaz živim v malo večjem, 50 tažnot več folka, sam ni to cozy. Pa potem mi razlaga stvari, en dan je bil v Sloveniji, pa tako pa to, pa on pa tret, malo sem pogledal na Wikipedi, GDP, imate tudi kar v redu.

a veš, to, mislim, vse, a veš, standarda imate, no, pa jaz študiram, pa vse v resnici, se imamo pravzaprav fajno v resnici, ne, a veš, se je rekel, ja, razen prometiti, pa je rekel, a vse to je posod, ne, posod v velkem mestu je prometil kurce, jaz rabim, jaz, on je, pač, ne, Rumunija je velika, ne, in je rekel, jaz moram do meje, ne, imam šest ur od tega šter ure po teh regionalkah, ki so boh,

se jih usmili, pa imamo še dve uri avtoceste. Pa je pa še Gužo pribežil. Ampak če hoče biti pa kaj v Prestoljnico, ima pa še več. Samče zvuko je jemeno. Tako, da pa v njih po teh od rogaške do rogaca se voze. So pa čudne regionalke.

Tam piše, da je 90 na znaku, ampak noben ne voz 20, razen pjanih romunov. Tako da potem sem ugotovil, da če bi me tako vprašal, pa vse v resnici ne manjka. Tako da je kar v redu. No, ta dnevnik pa je v istem principu. Aha, in to vidi oba, da piše tam? Ne. Se kaj vpraša?

Puj, da sem se pa še malo strašal. Dober, akej, nisem. Sebi bil, mislim, podperam in lepo, ampak. Ne, ne, mislim, nisem dober. Čeprav vzhodnaki pa oni pa pravijo, da ni treba nič pisati, to se sanj zvečer zamisel malo pa je. A, ok. Da greš čez dan, da greš pa pozitivne stvari v dnevo poišeš. A vse, to je v bistvu to, da večina razmišlja o negativnih in pa da se pač osredotočiš na pozitivno.

To se mi zdi vse splošen. Če prav pomisliš, če se skozi pogovarjaš o sranju, pa če ne moreš razmišljati o nečem lepem. Teži prideš do neke... Raznoče si si dobro posrel, ker to je tudi fajn.

Mislim, notranje. Notranje kakanje pa to. Če imaš probleme, recimo. Če si dober metabolizem. Tako je, tako. To je tudi zahvaležnost. To je tudi, valjda, da. Samo to je spet za enega zahodnaka. Zato, ker vzhodnaki pač s tem nimajo težav. A misliš, da nimajo? A misliš, da nimajo? Kline, to nimajo tudi vcvrt, veš.

Rad je že vedela. Nač, a smo tle? Smo. Smo. Nač, Slavko, 11.42 pa nekaj sekund je, pa jemo v avizo.

Samo kaj, če je res veliko kretenov. Samo prašam. Samo mora biti, a veš, saj osem od deset. Ja, se pa ne gibimo na to, da si povedati moro. Pa odvisno, v kakšnem krogu se gibiš. Ja, ja. Tudi to je, če so vsi tvoji friendi še večji kreteni, pa mogoče. Ja, ne. To je zgodino. Ja, nač, hvala vsem, ki nas že podpirate in hvala za vse ribi, ki si. Hvala vsem, ki nas še boste, še posebej pa hvala vsem, ki nas poslušate.

Se poznava, da je pač gospod Master je pisat. Master je Master, nevaš kaj, on je znovu. Kje smo bili? Carine ne smo že obdelali. To, da so še enkrat jih carinil, pa da je unel ljud gledal pa to. Pa da je hotel 50 dolarjev za vsazga, ker niso imeli obrazcev za valuto. Ne, ki jih sploh niso imeli.

Čeprav te je bila dobra šala, da ponavač, če greš v kakšen mest, kjer so tvoji sorodniki, je zadnja stvar, kaj pomisliš, da bi šel zvoniti k njima. Ej, kako ste? A ste v redu? Street story, kako je zdaj?

Mislim, sigurno bi bila dolga in bujna razprava v večeri. To je tako. Pa so se odločili, da v bistvu grejo. Lepo je bilo še to, da je razlagal, da se je vljesel hotel iz te skupine velikih opic zmer malo vendati, ampak je potem napisal, da mi smo velike opice. Ja, smo.

Bilo res fajn, da bi jo predstavil, ki je nekam v mestni lokal. Če se leda. Ideja ni slaba v resnici, ampak je bila ta železenca 150 let prej, kot karuni bloki. Mislim, pa videl si jo, vsakeč, ko si se je prepelil v ta tvoj blok.