Andraž

Kva je? A si ti preblavil? Nisem, nisem. Mislim, je imel pavutke. A Dončič ni. On se je spušal po rekah. Mislim, reke tečejo. Pa pavutke je imel v Plavutke, je imel v Horlach. Za vse, kar ga spoštujem, je, da je on po unjih rekah, kje večina normalnih ljudi ne hoti notno. Da je imel pač toliko jajec, da je šel kaj notra.

Ti ste bil, ti ste bilo, ti ste po mojem, zdaj si me spomnil, ja, ampak verjetno bil tisto najbližji približnjega grlorezo. Zdaj, da ni bil toliko, ne, zdi, da ni bil toliko kul, ker je bil le navaden sleber, ne, a veš. Ne, ni bil, čakaj pa se. Ne, a ni bil navaden?

Mislim, če je kaj boljšega zgledal kot to, da so ti dal na glavo, ko si kje pršel, so ti dal na glavo čelado, dal so ti un, kako se temu reče...

da li unz gibljivo cevjo v usta in si se na hrbet nazaj naslonu na šank in potem je kelnar skočil na šanki s petimi flašami alkoholnih pjač. Petih je bilo? Ja, tako jih je imel. Šter, petih je imel v rokah in jih je vlival tja noter, dokler si lahko požeral.

In potem, ko je to malo kipnul ven vse skupaj, in ko si se postavil malo ti nazaj gor, in te je on z unim kladvem za tlakovce polagal, te je užgal po vmiči ladi. Zgubil jaz. Če je kaj bližjega na tem svetu temu pangalaktičnemu grlorezu, to je kar tam, tam, ja. Maš pravo, bisko. Tako da, ja, naj, mogoče. Saj inspiracijo je lahko tam dubo. Ja, čisto možno, ja.

imali, no, tako da je verjetno, da je bil odprt ga duha, ne, da je, če lahko nekdo nekaj več ponud, ne, da se ni zdaj, a veš, oklepal svojega pangalaktičnega gorloreza, ampak je rekel, no, da je, veš, če lahko res kdo prečko dvigne, ne. To je on športni duh. Tako je, tako je. Dejmo proba. Zdrav duh v zaphodovem telesu.

in potem Keller pa nesu vodo, ali pa to, kar si prej lepo vedel. Malo se slišno tega. Ta velopotrež je malo sublimen. Jaz mislim, da smo se to tudi zdaj v času premaknili. A veš, ker recimo ta, ne vem, recimo 70-ta, 80-ta, 90-ta, nekako je to vse skupaj bilo bolj na

Bolj na galamo, pa bolj na puskok. Bolj nuro, pa bolj na puskok, kot bi naš bedanc rekel. Potem so se pa stvari preselile na neki, tako kot se recimo zdaj hrana preselila. Včasih so bile pač neke blazne požrtije, zdaj pa pjače, pjančvajne. Zdaj se je pa to vse skupaj v neke restauracije preselil.

Na Instagram se vse skupaj preselili. In zdaj mora pa ta pjača zgledati lepa za oko. Zdaj pa ni važen, da te... Ok, morate vsekat, ampak mora biti pa zdaj tudi tako lepo serveran. Niko zdaj, da smo se pršli na žgatke. Maš je za oko, ne? Zato sem nekaj razložil, zato sem nekaj opet, ker se mi ni dalo tega več delati.

Zori, zori. Tudi si hotel nadaljevati. Ne, ne, se pravim. Potem se je tudi ta pjača, včasih so bili dežnički, pa to ne. Zdaj pa, recimo, zanj sem gledal na YouTube, kako ti nek v eni restauraciji viski dimljen postrežejo in potem to, neke koščke noter meče zažgane in kad se to v dim neki vali in potem to odpira in to let noter in zapiši.

A veš, mislim, to je pač šov, ne? V bistvu veze nima z viskijem. Ne, itek da ne. Ampak zgleda pa, ki pa ti to tam predstavo delaj, pa to vse skupaj malo bolj stvar potegne neko dramatičnost za sabo, ne? Neka zgodba je, ne? Je že ta dramaturgija okolj samega dogodka, ne, je verjetno ima nek vpliv na te, a bo to na te dobro delvalo ali bo kako bo delvalo, ne? Ja, mislim, predvsem drugače, ki to na, dej dva deci, a veš, ne?

Vse, kar ima divje zjave, je za divje štose. Pa tudi predvsej divje netočenje. Pa tudi kaj izbiratno. To pa je. Šmardonje, moj kažno. Sinapso spržil že. Šmardonje.

Ekscesne zdorabe telesa. Pa da toliko časa zdržijo. To je res nevreden. Upam, da bo šel v znanstvene namene. To je za človeštvo. To je po Gausovi krivuli. Folk, ki se z ekscesom na enih zelo hitro pobere. Večina se lahko dolgocetno z ekscesom ukvarja, enih pa pač res doživijo

Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne,

Aha, se pravi tako bo tako. Aha, priložiče bo tako. Novoletno pa bodo razpoljotka. Novoletno pa plešemo tako. V te poslušalke in poslušalci, ko v te poslušalke, ko se bojo to plesali. Ne, če ste ne, ne bomo imeli videa. Evo bomo imeli video. Ne, ne, ne. To si bojo predstavljali.

Pa misliš, da to... Zdaj, mogoče bi zanazaj pogledali, kako so recimo umetnostno drsanje komentirali. Pa bi mi v bistvu še pred časom televizije, pa bi mi v bistvu bomo naredili domačo nalogo, pa se bomo podučali.

Ili si zeleno vzel, tako da mi da si moraš zdaj izbrati. A boš viola ali boš rumena? Ne, violčne barve nikoli nisem maril. Predvsem una violčna, ki me na une spomne vsi njegovi. Ne vem, pač violčna mene na pogrebe spomne. Aha, na škofe pa to?

iz podič. Ja, ne vem, je na teh nekih podcastih tudi sodeluje zdaj. In potem te, ne vem, zdaj mogoče zaradi tega, da so te štosi nekaj vam priplavali spet, se je mogoče umest malo potuhnul, a veš, še kakšno novo nebulozo si je zmislil. Vem, da je bil nekaj z Dončičem, nekaj, da je on blk Dončič, pa nekaj, to se spomnim, samo bo že nekaj časa nazaj. Da on, veš, dosega, kot Dončič, kako pa on dela.

Drage poslušalke, dragi poslušalci, stroški naraščajo. Peli, ti si na vrst. Hvala. Če hočete res slišati vse to, pa da vam mi res govorimo, da to vidimo, potem bo treba malo... Zna pa res, da bojo procenti malo skateljtov. Ja.

Ja? Ja, ne mislim, da je bilo nekaj. Mislim, da se je pospolil. Mislim, da se je pospolil. Mislim, da se je pospolil. Mislim, da se je pospolil. Mislim, da se je pospolil. Mislim, da se je pospolil. Mislim, da se je pospolil. Mislim, da se je pospolil.